Dramatika

Dramátika je samostojna literarna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov, ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog). Torej je ves tekst dramatike napisan v premem govoru posameznih oseb. Pisatelj lahko tekstu doda le odrske pripombe (didaskalije), zato da na kratko nakaže videz oseb, prostor, čas, premike na odru ipd., ostalo pa si mora bralec predstavljati sam na podlagi dvogovorov med osebami.

Beseda dramatika je grškega izvora in sicer izhaja iz glagola drao, ki pomeni delujem in je iz njega izpeljana tudi beseda dráma, ki pomeni določeno vrsto dramatskega dela. Pisatelj, ki piše dramska dela, se imenuje dramatik ali dramatičarka.

Drame so večinoma razdeljene na dejanja, ta pa so sestavljena iz prizorov ali nastopov. Kratke igre so po navadi enodejanke, daljše pa imajo poljubno število dejanj (najbolj pogoste tridejanke in petdejanke). Drame lahko imajo pred prvim dejanjem prolog (predgovor; uvodni prizor), po zadnjem dejanju pa lahko sledi še epilog (zaključna beseda).

Vsebina

[uredi] Dramski trikotnik

Notranjo zgradbo dramatike lahko ponazorimo z dramskim trikotnikom (to je storil Gustav Freytag):

Zasnova: Predstavi se kraj in čas dogajanja, seveda prek dvogovorov.

Zaplet: Nasprotja se začnejo križati, dogodki se pospešujejo.

Vrh: Nasprotja se tako zaostrijo, da mora priti do obračuna med junaki.

Razplet: Dogajanje počasi pada proti koncu.

Razsnova: Pisatelj sklene dogajanje.

[uredi] Zgradba iger

Po zgradbi delimo igre na:

analitične: prikazujejo dogodke tik pred katastrofo, v tem času pa se razkrije tudi preteklost, ki je pripeljala do teh dogodkov (Sofokles - Kralj Oidipus);

sintetične: dogodke prikazujejo od začetka do konca, tako kot si res sledijo (Shakespeare)

Ta dva načina sta lahko tudi združena.

[uredi] Dramske literarne vrste

Poznamo naslednje dramske literarne vrste:

Tragedija ali žaloigra
Komedija ali veseloigra (prva slovenska je bila Linhartova Ta veseli dan ali Matiček se ženi)
tragikomedija
Drama ali igrokaz
filmski scenarij
libreto (besedilo opere ali operete)
lutkovna igra
burka
farsa