Diskurz

Diskúrz je pojem, ki izvira iz latinske besede discursus. V lingvistiki in družboslovju se razvije kot termin, ki označuje skladno, celovito množico izjav (tj. zapisanih ali govorjenih sporočil), zaključeno obliko govorice, ki je lahko zapisana (tekst) ali govorjena (pogovor v družbenem, političnem, kulturnem kontekstu). Od 1960. let nosi poleg osnovnega pomena pogovor ali poglobljena razprava (primerjaj: diskusija/debata) dodatno vsebino. Pojem so sredi 20. stoletja razširili mnogi misleci, najbolj korenito transformacijo izvede Michel Foucault. Pogosto se ti razširjeni pomeni pri različnih avtorjih izključujejo. Ena izmed definicij: »Diskurz je sistem prikazovanja, ki se razvije v družbi in omogoča usklajeno sporočanje v posameznem območju zanimanja« ^[1].

Danes je teorija diskurza eno izmed uveljavljenih področij socioloških in filozofskih raziskav.

[uredi] Zgodovina uporabe

Ta del članka je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.

[uredi] Diskurz pri pomembnejših teoretikih

[uredi] Diskurz pri Lacanu

Ta del članka je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.

[uredi] Diskurz pri Foucaultu

Foucault je pristopal s svojo »arheološko« metodo in med drugim opredelil diskurz z mejami tega, kar je v nekem času in kulturi o neki stvari možno izjavljati. Osnova za Foucaultovo analizo diskurza je skupek »izjav« (fr. ensemble des énoncés), enot smisla. Pogosta je besedna zveza »nov diskurz«, torej razprava v novem, razširjenem ali premaknjenem okviru.

[uredi] Diskurz pri Habermasu

Drugi ključni filozof 20. stoletja, Jürgen Habermas, je dal pojmu diskurz drugačno, s Foucaultovo neskladno opredelitev.

[uredi] Viri in opombe

1. ^ John Fiske (1987). Television Culture. New York: Methuen. ISBN 0415039347

• Wikipedija: Diskurz skozi tehnološki napredek, Dušan Tomšič, Diplomsko delo, mentor: prof. dr. Rastko Močnik, Filozofska fakulteta, 2005

[uredi] Zunanje povezave

• O foucaultovskem diskurzu
• O habermasovskem diskurzu
• David PAVON CUELLAR: Le révolutio-m'être, notions lacaniennes appliquées à l'analyse de discours en psychologie sociale, Paris, Psychophores, 2006
• Lingvistične osnove pojma.

Ta članek o filozofiji je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.

Ta članek s področja sociologije je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.