Žuželke

Žuželke
Fosilni razpon: karbon - recentno

Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Arthropoda (členonožci)
Poddeblo:	Hexapoda (šesteronožni členonožci)
Razred:	Insecta Linnaeus, 1758

Podrazredi

Apterygota (nekrilate žuželke)
Pterygota (krilate žuželke)

Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda). So nevretenčarji, ki imajo okončine in telo sestavljeno iz členov. Telo imajo sestavljeno iz treh delov: glave, oprsja in zadka. Oprsje je sestavljeno iz treh delov in na vsakega je pripet en par nog. Žuželke imajo zmeraj šest nog. Zadek je prav tako razčlenjen, največkrat na šest do dvanajst členov. Poleg tega imajo skoraj vse žuželke krila in so edini nevretenčarji, ki lahko letijo. Primitivni členonožci, predniki današnjih žuželk, so živeli že pred 600 milijoni let. Ti so bili prve živali, ki so prišle živet na kopno. Žuželke so poselile praktično vse dele sveta, čeprav se jih je le malo prilagodilo na življenje v morju, kjer prevladujejo raki (Crustacea). Poznamo okrog 925.000 vrst, vseh skupaj pa naj bi jih po novejših ocenah bilo med 6 in 10 milijoni^[1]. Ocenjujejo, da žuželke presegajo po številčnosti ljudi v razmerju 200.000.000:1, kar pomeni, da pride na enega človeka 200 milijonov žuželk.

Vsebina

[uredi] Taksonomija

Za podrobne podatke o tej temi glej Seznam redov žuželk.

V poddeblu Hexapoda (šesteronožni členonožci) je nekaj skupin, kot so na primer skakači (Collembola), ki so obravnavane kot žuželke. Nekateri avtorji jih uvrščajo ločeno od žuželk, ker imajo drugačene evolucijske korenine. To velja tudi za preostale člane nežuželčjih heksapodov Entognatha: tiponožce Protura in dvojnorepke Diplura.

Prave žuželke iz razreda Insecta, se od ostalih členonožev razlikujejo v delu telesa, imenovanem ectognathus (spodnja čeljustnica in spodnja čeljust pripeta na glavo), ali po izpostavljenjih delih obustnega aparata in enajstih segmentih zadka. Zato žuželke včasih poimenujejo tudi kot Ectognatha.

[uredi] Zgradba telesa

Anatomija žuželk
A- glava B- oprsje C- zadek
1. tipalnica
2. oceli (spodnji)
3. oceli (zgornji)
4. sestavljene oči
5. možgani (možganski gangliji)
6. protoraks (predprsje)
7. hrbtna (dorzalna) arterija
8. traheje (vzdušnice; s stigmami)
9. mezotoraks (sredoprsje)
10. metatoraks (zaprsje)
11. sprednje krilo
12. zadnje krilo
13. srednje črevo (želodec)
14. srce
15. jajčnik
16. zadnje črevo (črevo, danka in zadnjik)
17. zadnjik (anus)
18. nožnica (vagina)
19. vrvičasta trebušnjača (trebušni gangliji)
20. malpighijeve cevke
21. tarsomera (tarzalni segment)
22. krempeljci
23. tarzus (stopalce)
24. tibija (golence)
25. femur (stegence)
26. trohanter (obrtec)
27. sprednje črevo
28. prsni (torakalni) ganglij
29. kolčki (coxa)
30. žleza slinavka
31. subezofagealni ganglij
32. obustni aparat

Telo žuželk je členjeno na okoli 20 členov; členi med seboj niso enaki (t.i. heteronomno členjenje) in tvorijo tri jasno definirane telesne dele: glavo (šest), oprsje (trije) in zadek (enajst členov). Vsak izmed treh delov opravlja različne naloge. Na glavi so obustne okončine in številna čutila, npr. tipalnice in sestavljene oči. Oprsje se uporablja za premikanje, saj so na njem noge in pri številnih vrstah tudi krila. V zadku so prebavila, izločala in spolni organi.

[uredi] Dihala

Žuželke ne dihajo skozi usta, ampak prejemajo zrak skozi majhne odprtine ob strani oprsja in zadka, imenovane dihalnice. Te vodijo v omrežje zračnih cevk, razvejanih v žuželkinem telesu, ki jih imenujemo vzdušnice oz. traheje. Urejene so podobno kot bronhiji v človeških pljučih - na začetku so enostavne cevke, ki se nato drevesasto razvejijo, končni izrastki vodijo do posameznih celic. Zrak izmenjujejo z ritmičnim krčenjem zadka.

[uredi] Krvožilje

Žuželke nimajo ven in arterij, ki bi kri vodile po telesu. Kri obliva organe v notranjosti telesa. Žuželkino srce je dolga cev, ki poteka vzdolž njenega hrbta. Srce skrbi, da kri kroži po telesu. Žuželčja kri je navadno zelena. Žuželkina kri prenaša po telesu hranilne snovi, ne prenaša pa kisika.

[uredi] Prebavila

Po sredini žuželkinega telesa potekajo njena prebavila. Tu se iz hrane vsrkavajo hranila. Različni deli prebavil so lahko različno diferencirani, glede na posebnosti pri prehranjevanju posamezne vrste. Nekatere žuželke imajo mišičast del prebavil, imenovan mlinček, s katerim zdrobijo trdnejšo hrano. Druge imajo slepe izrastke, v katerih so simbiontske bakterije, ki razgrajujejo celulozo.

[uredi] Živčevje

Žuželkino živčevje je razmeroma preprosto, ima obliko lestvičaste trebušnjače. Možgani so nastali z zlivanjem ganglijev v glavi. Poleg možganov opravljajo veliko nadzornega dela tudi gangliji drugje v telesu. Vsak od njih je odgovoren za nadzor določenega dela telesa. Tako gangliji v glavi nadzorujejo obustne okončine in sprejemajo podatke od čutil, tisti v oprsju pa letalne mišice in mišice nog.

[uredi] Čutila

Prisotnost in razpored čutilnih organov sta odvisna od življenjskega okolja žuželk, ki narekuje njihovo uporabo oz. neuporabo.

Oči žuželk so dveh tipov: sestavljene oči so zgrajene iz očesc, vsako od katerih zaznava majhen del vidnega polja. V možganih se signali vseh čutnic sestavijo v sliko. Enostavnejši tip čutila za svetlobo so oceli, posamezni organi s podobno zgradbo kot očesca. Mnogo žuželk ima oba tipa oči, druge pa so povsem brez njih.

Tipalnice imajo mišice le v začetnih členkih. So lahko zelo različnih oblik, na njih pa so čutnice za tip in voh. Še posebno dobro je razvit voh. Samci pogosto ne zaznavajo drugih vonjav, lahko pa na velike razdalje zaznajo vonj, ki ga oddajajo samice. Skoraj vse žuželke imajo tipalnice.

Izraz čutilne dlake označuje široko paleto struktur, podobnih človeškim lasem, ki imajo pri žuželkah vlogo zaznavanja kemijskih in mehanskih dražljajev.

[uredi] Krila

Glavni članek: Žuželčje krilo

Brez kril so le vrste iz podrazreda nekrilatih žuželk (Apterygota). Ostale žuželke imajo krila, čeprav so nekatere vrste lahko drugotno brez njih. Razlog za izgubo kril je način življenja, npr. zaradi zajedavstva.

Prvi par kril je na drugem členu (sredoprsju), zadnji pa na tretjem členu oprsja (zaprsju). Krila so ojačena z žilami, ki so gostejše v sprednjem delu krila. Sprednji par kril je lahko včasih usnjat, lahko pa tudi spremenjen v trde pokrovke. Zadnji par kril je lahko spremenjen v par kijastih utripač ali povsem manjka.

[uredi] Viri

[uredi] Citirani

^ Wolosz T.: How many species ? Pridobljeno oktobra 2006 (v angleščini)

[uredi] Splošni

Mršić N. (1997). Živali naših tal. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. ISBN 86-365-0213-6. (COBISS)
Snedden R. (1993). Kaj je žuželka (1. izdaja). Ljubljana: DZS. ISBN 86-341-1164-4
Zpevák J. (2001). Žuželke. Maribor: Obzorja. ISBN 961-230-215-4